Preden spodaj preberete moje razmišljanje o pomenu uporabniške izkušnje na spletnih straneh, zapišem, da je zapis v nadaljevanju, nastal na podlagi spremljanj številnih nasvetov o uporabniški izkušnji, na drugih spletnih straneh in predvsem na podlagi mojega praktičnega dela, igračkanja in testiranja tega kaj (v povezavi z uporabniško izkušnjo) na spletni strani bolj deluje in kaj sploh ne.
.
Kot boste videli v nadaljevanju, sem se, za razliko od marsikaterega “teoretičnega/marketinškega zapisa” o uporabniški izkušnji, poskušal “nasloniti” predvsem na moja dosedanja “dognanja in ugotovitve iz prakse”.
.
Koliko mi je to dejansko uspelo, presodite sami…
.
Kaj boste našli v tem zapisu….
.
Kaj vse JE uporabniška izkušnja [in kaj NI uporabniška izkušnja]
.
Največji delež tistih, ki se zanima za dobro uporabniško izkušnjo, je tistih, ki uporabniško izkušnjo povezujejo z grafiko in dizajnom spletne strani.
.
Poglejte dokaz:
.
Glede na zgornje podatke se zato, logično, ne boste začudili, če o uporabniški izkušnji največ pišejo, svetujejo in razpredajo ravno dizajnerji, grafični oblikovalci spletnih strani, freelancerji & spletne agencije, ki se ukvarjajo z izdelavo in grafiko spletnih strani ter, ker ima ključna beseda “ux design” tako velik iskalni volumen (40.500) tudi spletni portali, ki (z optimizacijo spletnih strani) “lovijo” čimveč spletnega prometa in obiskovalcev.
.
Poglejte dokaz za zgornjo trditev:
Čeprav ne gre oporekati trendu ponudnikov rešitev za dobro uporabniško izkušnjo in očitno tudi ne trgu interesentov, ki se zanimajo za uporabniško izkušnjo, pa prosim preberite zdaj naslednje 3 točke, zakaj mislim, da dobra uporabniška izkušnja NI “samo” dizajn in grafika spletne strani:
.
- kako točno pomaga diamantno všečno izdelana spletna stran, če nima obiskovalcev
- kako točno k boljši prodaji npr. storitev na spletni strani, prispeva sicer krasna spletna stran, ki tudi poskrbi za pravilen/ustrezen tok obiskovalcev po strani (t.i. prodajni lijak), če obiskovalci spletni strani, sploh ne zaupajo (recimo zaradi rabe fotostock, čudovitih slikic)
- kaj pomaga lepa in razumljiva spletna stran, če je namesto avtorja, pod sicer uporabnimi in lepo razumljivimi nasveti, podpisan “Jaka” (in to je vse). Kdo je Jaka, zakaj bi mu verjel, s čim se ukvarja Jaka, komu in kako točno je Jaka že pomagal?
.
Zaradi zgornjih (in še nešteto drugih vprašanj), sam menim, da je dobra uporabniška izkušnja več kot samo dizajn in krasna grafika spletne strani (v nasprotnem bi najbolj prodajno učinkovite spletne strani morale biti tiste, ki so najlepše).
.
SKLEP 1. POGLAVJA: Seveda da dajte uporabniški izkušnji velik pomen iz vidika grafike in dizajna, a “toplo” svetujem, da ne jemljite grafike in dizajna kot najpomembnejšega ali celo edinega, “holy grail” elementa, ki bo zaslužen za komercialni/prodajni uspeh vaše spletne strani (razen, če spletno stran postavljate samo zato, da imate nekaj lepega in modernega za pokazat).
Sledite preprosti/zdravi/kmečki logiki:
– če želite “lepo stran”, govorite s strokovnjaki za “lepoto” (dizajnerji)
– če želite dobro SEO optimizirano stran, govorite s SEO izkušenimi agencijami ali freelancerji
– če želite prodajno učinkovito spletno stran, govorite s tistimi, ki so zadolženi za prodajo (in ne marketing) spletne strani
.
Kdo je odgovoren za uporabniško izkušnjo na spletni strani
.
Že iz prvega poglavja, zgoraj, lahko sklepate, da je za dobro/učinkovito uporabniško izkušnjo, odgovornost na več straneh:
.
- računalničarji bodo verjetno odgovorni za hitrost nalaganja strani, za ustrezen prikaz spletne strani na najrazličnejših napravah (namizni računalniki, pametni telefoni, tablice,…)
- dizajnerji so odgovorni za logičen, všečen in skladen s potrebo po pozicioniranju blagovne znamke, izgled strani
- tekstopisci in uredniki so odgovorni za pravopisje, leporečje, ton komuniciranja ter tudi učinkovitost spisanih, prodajnih besedil
- SEO mojstri so odgovorni za pravilno strukturo strani in upoštevanje SEO pravil
- vodje marketinga so odgovorni za ton in dinamiko sporočanja/komuniciranja spletne strani s trgom (na različnih spletnih kanalih)
- lastniki spletnih strani so odgovorni, da vsi zgornji, svoje stvari počnejo v skladu s strategijo rasti spletne strani
.
SKLEP: Razen, če niste EN strokovnjak za vse, zgoraj naštete stvari, hkrati (vse v enem), je, vsaj po mojem mnenju, glavna odgovornost za doseganje poslovnih ciljev spletne strani, na tistem, ki vse zgoraj naštete, povezuje/koordinira in usklajuje.
Hudič nastopi (to vam bo potrdilo precej spletnih agencij), ko si v ekipah (ki sicer zasledujejo isti cilj, to je čim boljšo uporabniško izkušnjo) eden začne domišljati, da je njegovo delo bolj pomembno od drugega.
.
Ali je res uporabniška izkušnja tako pomembna, kot se govori…
.
Če, iz zgornjih dveh poglavij, vzamete, da je uporabniška izkušnja, praktično VSE (grafika, tekstopisje, način in ton sporočanja, skrb za SEO in prodajni lijak, dinamika objavljanja vsebin,…), potem je uporabniška izkušnja POMEMBNA.
.
Poglejte dokaz (raziskava marketing analitične hiše NN Group – vir 1):
.
Katere so najpogostejše napake pri gradnji UČINKOVITE uporabniške izkušnje
.
Najpogostejše napake pri načrtovanju dobre uporabniške izkušnje, se delijo na napake pri dizajniranju strani, napake pri strukturiranju strani in napake pri pisanju spletne zgodbe (npr. na blogu).
.
Najpogostejše napake pri dizajniranju uporabniške izkušnje
.
Po različnih študijah (vir 4) spadajo med najpogostejše napake pri dizajniranju uporabniške izkušnje, nekatere najbolj očitne:
.
- dizajniramo zase, namesto za uporabnike. To kar želimo prikazati mi in to kar želijo videti uporabniki, sta 2 različni zadevi.
- ne uporabljamo standardnih ikon. Nekateri dizajnerji si zmišljujejo vse žive, fancy ikone, samo zato, ker zgledajo moderno in lepo. A obiskovalci spletne strani, so navajeni nekih standardov (saj obiskujejo tudi druge strani).
- spletna stran ni prilagojena za ustrezen prikaz na različnih napravah (t.i. odzivna/responsive spletna stran). Kljub temu, da smo (v času tega zapisa) v letu 2020, obstaja še vedno veliko spletnih strani, ki se lepo prikažejo samo na namiznih ekranih (ne pa tudi na pametnih telefonih, itd…).
- komplicirani obrazci. Namesto čim bolj poenostavljenih obrazcev, z vnosom čim manj podatkov, spletna stran “zahteva” izpolnitev 20 polj, samo zato, da pridemo do npr. e knjige….
- slaba optimizacija spletne strani. Prevelike slike, počasno nalaganje spletne strani, nejasna arhitektura in navigacija po strani.
..
NAMIG: Grafično načrtovanje uporabniške izkušnje izvedite potem, ko ste definirali VSEBINSKI NAČRT spletne strani. Najprej si razčistite katere vrste vsebin boste predstavili kot pristajalne strani, s kakšnimi vsebinami boste nastopali na blogu (če sploh), kakšna vrsta vsebine bo na vstopni strani, kam bodo postavljeni vodniki in katalogi, itd… Priporočam: Vsebinski marketing & prikaz primerov
.
Najpogostejše napake pri načrtovanju strukture spletne strani
.
Načrtovanje strukture spletne strani, zelo pogosto, lastniki in upravljalci spletnih strani, zakomplicirajo do onemoglosti. Čisto po nepotrebnem.
.
Načrt/struktura/arhitektura spletne strani bi morala zasledovati naslednje cilje:
.
- manj je več. Primarni meni bi moral imeti do največ 7 povezav. V idealni strukturi je število podmenijev zmanjšano na minimum ali jih sploh ni.
- v ospredje spletne strani bi morale biti postavljene koristi izdelkov in storitev, ki jih te prinašajo bodočim kupcem. Meni “o nas” je postavljen na KONEC prodajnega lijaka, ne na začetek.
- ni podatkov o referencah ali pa so reference namišljene
.
NAMIG: Kompleten zapis za učinkovito strukturo spletne strani, tako iz vidika prodaje, uporabniške izkušnje kot tudi SEO optimizacije, je objavljen na povezavi.
.
Najpogostejše napake pri načrtovanju uporabniške izkušnje bloga
.
- blog zapise za spletno stran pišemo na podlagi tega kar mislimo, da bi bilo uporabno, namesto na podlagi tega, kaj uporabnike dejansko zanima – to je – brez raziskave ključnih besed, vir 2, 3
Poglejte spodnjo raziskavo:
.
- na spletni strani se ne podpišemo in “narišemo” z lastno sliko in polnim imenom in priimkom. Če npr. blog zapise uporabljamo zato, da razložimo našim obiskovalcem kako nekaj deluje oz. da jim predstavimo koristi, ki jih prinašajo naši produkti oz. storitve, ne izpademo zaupanja vredno, če je kot avtor teh zapisov, podpisana spletna stran ali namišljena oseba ali nihče. Če hočemo, da bodo bralci bloga, našim zgodbam verjeli, moramo napisati in s sliko pokazati, kdo za napisano zgodbo stoji. Ne naivno pričakovati, da bo prišlo do konverzije v nakup, samo zato, ker je zgodba v blogu simpatična.
.- č
- v podpis avtorja bloga ne dodamo jasno napisane KORISTI, ki jo prinaša sodelovanje z avtorjem (oz. podjetjem, za katerega avtor piše). Če to ne gre (ker se mogoče avtor ukvarja v nekem podjetju z več rečmi), bi podpis moral vključevati vsaj povezavo do več informacij o avtorju. Zgodbe na blogu pišemo ljudje (ne podjetja). Če je avtor bloga dober, potem zraven pisanja bloga (za SEO potrebe), piše tudi zato, da bralce osvešča, informira in prepriča. S SEO optimizacijo blog zapisov, pritegne bralce. Z zgodbo jih animira. Če mu uspe oboje, si bodo bralci bloga, želeli o avtorju izvedeti več. Mogoče mu celo slediti na družabnih omrežjih.
.
Viri:
1 – Učinkovita uporabniška izkušnja – Survey of UX professionals – Nielsen Norman Group
2 – The secret to writing great marketing copy is market research – ActiveCampaign
3 – 5 reasons why mediocre copywrting can crush your starup’s chance for growth
4 – Most common UX mistakes – UX Collective